O MENI

Sem ženska, žena, mama trem odraščajočim hčeram in ženska v čarobnem obdobju srednjih let ...
Že od mladih let so me spremljale različne preizkušnje, ki so me oblikovale, gradile in krepile. Dani so mi bili izzivi, ki so me vodili od plašne kmečke deklice do profesorice športne vzgoje. Delala sem v osnovni šoli, različnih programih srednje šole in svojo učno obveznost sem dopolnjevala tudi na šoli s prilagojenim programom. Ves čas pa me je spremljala srčna želja po dodatnih znanjih s področja medsebojnih odnosov. Vedno sem želela biti oseba, ki je vredna zaupanja, ženska, ki zna podpreti, spodbujati, motivirati in dati podporo ljudem, s katerimi sem skupaj v danem trenutku in prostoru.
Dnevi polni obveznosti doma in v službi so v meni porajali vprašanja, v katero smer usmerjati svoje življenje, da bom zadovoljna sama s sabo. V želji biti najboljša mama, žena, snaha, učiteljica, hči, sestra … sem pozabila nase. Ugotovila sem, de sem se vse prevečkrat prepuščala dogodkom in željam ter ciljem ljudi, ki so me obkrožali. V meni je naraščalo nezadovoljstvo in občutek, da to nisem jaz, da stagniram, občutek, da se mora nekaj spremeniti na moji poti življenja. Iskala sem odgovore na vprašanja: Kako naprej? Na kakšen način naj se preoblikujem v svojem procesu življenja, da se bo naredil korak v pravo smer?

In tako se je zgodilo, kar se je moralo. Po 24-letih dela v šolstvu sem po razpletu zanimivih okoliščin postala tehnološki višek. Pristanek na trda tla, če imaš za sabo uspešna leta dela z dijaki in učenci, ki te sprejemajo, upoštevajo, poslušajo ... Z izkušnjami bogata leta, uspešno delo na različnih šolskih in državnih projektih, mentorstvo dijakom na športnih tekmovanjih od šolskih do državnih naslovov ... Nešteto dni na terenu kot učiteljica smučanja, spremljevalka na visokogorskih pohodih, mentorica na športnih tekmovanjih, organizatorica in izvajalka projektnih dni, razredničarka ...

Naša družina s tremi šolajočimi otroki (vse tri hčere v procesu šolanja) je ostala brez enega osebnega dohodka.
Iskala sem odgovore na vprašanja: Kaj že znam? Kaj me veseli in radosti?, Kje se mi ponujajo priložnosti in možnosti za delo na sebi, priložnosti, da pomagam tudi drugim na poti življenja?

V tem času intenzivnega samoraziskovanja in prenekaterih neprespanih noči sem imela ob sebi družino, naravo, gibanje in jogo. Joga me je zaposlovala in nudila varno zatočišče; samoopazovanje telesa, umiritev misli z dihom, sprostitev, upanje ... Odzivi na gib in razpoloženje so me vsrkavali in vlekli nazaj k sebi. Tam, kamor sem marsikdaj pozabila iti. In tako sem se podala na pot osebnega raziskovanja in se vpisala na učiteljski tečaj joge. Začela se je čarovnija. Začela sem spoznavati sebe, svoje občutke, svoje odzive na okolico. Čas, ko sem si enostavno morala prisluhniti, spet postavljati temelje in meje, da sem šla lahko naprej … In našla sem sebe. Spoznanja, da že vse imam, da si dam priznanje in dovoljenje biti zadovoljna, biti srečna in najprej biti hvaležna za vse kar imam.
 
Ob tem pa je v meni rastlo pomembno spoznanje, če joga s svojimi tehnikami in orodji pomaga meni, potem lahko z jogo jaz pomagam drugim.
 
V jogi sem našla tehnike, ki mi jih ni nudila nobena druga športna zvrst ...
Joga kot način gibanja, joga kot način sprostitve, joga kot način razmišljanja.
Enostavno vzameš, kar rabiš v danem trenutku.
V množici navdihujočih ljudi sem našla svoje priložnosti in svojo pot, svoj cilj k sebi, pot k zadovoljnemu in izpopolnjenemu življenju. Z vadbo joge so moje zaznave s telesom  postale bolj jasne in s prakticiranjem hvaležnosti so se poglobili moji naravni občutki in našla sem pristen stik s sabo. Končno se sprejemam takšno, kot sem. Zdenko, ki je srčna, razumevajoča, sočutna, prijazna, poštena, vztrajna, odločna, delovna … Oseba, ki jo navdihuje narava.

Res je, sem v času srednjih let, za mano je že marsikatera tudi grenka izkušnja, a je ne bi menjala. Prepričana sem, da se je vse zgodilo tako, kot se je moralo. Ob pravem času. Čas je, da sledim svojemu srcu, da podprem ljudi na njihovi poti spoznavanja, odkrivanja in skrbi zase.
Hvaležna sem vsem ljudem, ki so, čeprav nekateri le za kratek čas, prekrižali mojo življenjsko pot, mi dali spodbudno besedo, nasmeh ali nasvet ter me sooblikovali, da sem danes takšna, kot sem in kjer sem. Ženska, ki pogumno in odločno stopa po svoji poti.
Kaj sem se iz tega naučila?

Deluj in zaupaj procesu življenja, prepusti se vse je tako, kot mora biti v tem trenutku …

Ob vsem tem pa preprosta spoznanja, kako se znamo marsikdaj izgubiti v sodobnem materialnem svetu in na ta način potlačimo svoje osnovne čustvene potrebe globoko v svoje nezavedno.
Posledice našega ravnanje se pokažejo prej ali slej. Še najraje v času, ko je del življenjske poti že za nami, ko otroci odraščajo, materialno smo preskrbljeni. Takrat ponavadi pride čas, ko naše do sedaj, nekako zatirane čustvene potrebe biti slišana, videna, biti res sprejeta, pridejo na plan. Predvsem pa moramo imeti čas, ki je namenjen samo nam, čas, ko se ustavimo, na nek način spet resetiramo in čas, ko smo pripravljene bolj poskrbeti za svoje zdravje na fizičnem in psihičnem nivoju.

Naroči se na novice

Če želite prejemati novice Joga z Zdenko, prosim, izpolnite spodnji vprašalnik.

Joga z Zdenko za zdravo in vitalno življenje.

KONTAKT:

Zdenka Kavčič
Krivoglavice 2 a
8332 Gradac

📞 031 643 029
📩
zdenkakavcic@gmail.com